Studio 12 - Čas za drugo perspektivo
Navigacija:
Studio 12 
Video arhiv
Video arhiv
 |  |
 |
Anton Komat: Vrednote - jutri, čez 15 let |
| (9:32) Na pogovornem večeru Vrednote - jutri, čet 15 let je Anton Komat, neodvisni raziskovalec, publicist in pisatelj, predstavil svoj pogled na vrednote. | |
| Datum: 17 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 483 | |
 |
1000 in eNa modrost o prehrani: Čistilni post |
| (25:00) Post ne pomeni tega, da preprosto nehamo jesti hrano in pijemo le še sokove ali vodo. Ta izjemno blagodejni čistilni postopek, ki naravnost prerodi naše telo in duha, je sicer preprost in ima že dolgo zgodovino, vseeno pa se je potrebno pred izvajanjem posta dobro informirati o samem postopku. O postu smo se pogovarjali z Marjanom Videnškom, ki se že vrsto let ukvarja z vplivom zdravega načina življenja na zdravje ter vodi tudi skupinsko postenje. | |
| Datum: 16 April 2010 - Dodal: Iva Grobin - Ogledi: 482 | |
 |
dr. Vesna Godina: Fatalni odnosi |
| (23:00) Beseda fatelen ima negativno konotacijo, kar pomeni negativen, neizbežen, noegiben vpliv na razvoj dogodkov, npr. če gre za določeno fatalno žensko, ki zaradi svoje privlačnosti in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na določenega moškega (in obratno). V slovenščino bi lahko to prevedli v usodno privlačnost, ali tudi kakor jo imenujejo nekatere kulture \"mana\". V prispevku nam je dr. Vesna Godina razkrila antropološko ozadja fatalnega odnosa, njegove zečetke in posledice na podameznika. |
|
| Datum: 16 April 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 595 | |
 |
Vlasta Nüssdorfer, vrednote - jutri čez 15 let |
| Datum: 16 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 316 | |
 |
Večer Godalnega kvarteta Akademije za glasbo z gosti, 1.del |
| (34:30) Godalni kvartet Akademije za glasbo sestavljajo štirje mladi izstopajoči glasbeniki: violinistki Tanja Sonc in Nina Pirc, violist Nejc Mikolič in violončelistka Maruša Bogataj. Čeprav imajo že razmeroma bogate izkušnje tudi kot komorni glasbeniki, so se v godalni kvartet združili prvič lansko jesen v okviru komorne igre na Akademiji za glasbo pod mentorstvom red. prof. Tomaža Lorenza. Tokrat so medse povabili tudi gosta klarinetista Aljaža Beguša, tudi že diplomanta ljubljanske glasbene akademije, ki se trenutno izpopolnjuje na Escuela Superior de Musica Reina Sofia v Madridu. Njihovo odličnost še dodatno dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade tako doma kot v tujini. V prvem delu večera so se predstavili z naslednjo skladbo: - Wolfgang Amadeus Mozart, Kvintet v A – duru, KV 581, za klarinet, dve violini, violo in violončelo Prisluhnite koncertu pred vami in se naužijte lepot glasbe. | |
| Datum: 16 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 491 | |
 |
Manca Košir, vrednote - jutri, čez 15 let |
| Datum: 16 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 300 | |
 |
Pogled v-poklic glasbe: pogovor z Dejanom Prešičkom |
| (26:00) Poklic glasbenega pedagoga je specifičen. Kakšen je dober glasbeni pedagog, kako pomembni so medsebojni odnosi med učiteljem in učencem in kaj pravzaprav pomeni tako velikokrat opevana nadarjenost za glasbo? Svoje poglede in razmišljanja je z nami podelil dolgoletni koncertni saksofonist in pedagog prof. Dejan Prešiček, ki je sedaj tudi direktor Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Prisluhnite mu ... | |
| Datum: 11 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 497 | |
 |
Podnebne spremembe z druge strani |
| (40:00) Objavljamo komantar - odgovor mag. Miša Alkalaja z inštituta Jožef Štefan na prispevek \"5 mitov o podnebnih spremembah\", o katerih je na tiskovni konferenci Fundacije Umanotera govoril Gregor Vrtačnik z Agencije RS za okolje in smo ga na naših straneh objavili v devembru 2009. | |
| Datum: 09 April 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 431 | |
 |
Mimo Grede - o rebirthingu |
| (15:00) Rebithing je dihalna tehnika, ki nam daje vpogled v vzorce, ki smo jih prevzeli ob rojstvu in ki nas usmerjajo v vsakdanjem življenju. O prednostih rebirthinga smo se pogovarjali z Valerio Boati, ki se s tem aktivno ukvarja že vrsto let. Vabljeni k ogledu. | |
| Datum: 08 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 574 | |
 |
Javno zdravje in mreže NVO (slo/ang) |
| (10:00) Civilna družba lahko prek nevladnih organizacij vpliva na vlado ter na pristojne evropske institucije, vendar le, če se NVO med seboj povežejo in zavežejo k skupnemu cilju. Nevladne organizacije, ki so vpete v slovenske in tudi mednarodne mreže, lahko dosežejo več. Pomembno je tudi sodelovanje s ključnimi vladnimi inštitucijami, saj lahko ravno nevladne organizacije pomembno dopolnjujejo, sooblikujejo ter predvsem pomagajo uresničevati politike javnega zdravja. |
|
| Datum: 08 April 2010 - Dodal: - Ogledi: 357 | |
[ 1 ] - [ 2 ] - [ 3 ] - [ 4 ] - [ 5 ] - [ 6 ] - [ 7 ] - [ 8 ] - [ 9 ] - [ 10 ] - [ 11 ] - [ 12 ] - [ 13 ] - [ 14 ] - [ 15 ] - [ 16 ] - [ 17 ] - [ 18 ] - [ 19 ] - [ 20 ] - [ 21 ] - [ 22 ] - [ 23 ] - [ 24 ] - [ 25 ] - [ 26 ] - [ 27 ] - [ 28 ] - [ 29 ] - [ 30 ] - [ 31 ] - [ 32 ] - [ 33 ] - [ 34 ] - [ 35 ] - [ 36 ] - [ 37 ] - [ 38 ] - [ 39 ] - [ 40 ] - [ 41 ] - [ 42 ] - [ 43 ] - [ 44 ] - [ 45 ] - [ 46 ] - [ 47 ] - [ 48 ] - [ 49 ] - [ 50 ] - [ 51 ] - [ 52 ] - [ 53 ] - [ 54 ] - [ 55 ] - [ 56 ] - [ 57 ] - [ 58 ] - [ 59 ] - [ 60 ] - [ 61 ] - [ 62 ] - [ 63 ] - [ 64 ] - [ 65 ] - [ 66 ] - [ 67 ] - [ 68 ] - [ 69 ] - [ 70 ] - [ 71 ] - [ 72 ] - [ 73 ] - [ 74 ] - [ 75 ] - [ 76 ] - [ 77 ] - [ 78 ] - [ 79 ] - [ 80 ] - [ 81 ] - [ 82 ] - [ 83 ] - [ 84 ] - [ 85 ] - [ 86 ] - [ 87 ] - [ 88 ] - [ 89 ] - [ 90 ] - [ 91 ] - [ 92 ] - [ 93 ] - [ 94 ] - [ 95 ] - [ 96 ] - [ 97 ] - [ 98 ] - [ 99 ] - [ 100 ] - [ 101 ] - [ 102 ] - [ 103 ] - [ 104 ] - [ 105 ] - [ 106 ] - [ 107 ] - [ 108 ] - [ 109 ] - [ 110 ] - [ 111 ] - [ 112 ] - [ 113 ] - [ 114 ] - [ 115 ] - [ 116 ] - [ 117 ] - [ 118 ] - [ 119 ] - [ 120 ] - [ 121 ] - [ 122 ] - [ 123 ] - [ 124 ] - [ 125 ] - [ 126 ] - [ 127 ] - [ 128 ] - [ 129 ] - [ 130 ] - [ 131 ] - [ 132 ] - [ 133 ] - [ 134 ] - [ 135 ] - [ 136 ] - [ 137 ] - [ 138 ] - [ 139 ] - [ 140 ] - [ 141 ] - [ 142 ] - [ 143 ] - [ 144 ]
Podpora projektu
V središču
