Studio 12 - Čas za drugo perspektivo
Navigacija:
Studio 12 
Video arhiv
Video arhiv
 |  |
 |
Kaj spreminja Lizbonska pogodba? |
| (19:32) Lizbonska pogodba je dogovor evropskih držav, ki je močno posegel v življenje evropejcev s tem, ko je reformiral obstoječa pravila skupnega delovanja. Pri sami pripravi pogodbe je bilo veliko zapletov ter posledično dvomov o smiselnosti uveljavljanja takšne reforme. Spremembe so precejšnje. V kolikšni meri pa se je s tem spremenila vloga Evropskega parlamenta in v kolikšni vloga nacionalnih institucij? | |
| Datum: 27 Oktober 2010 - Dodal: Zoran Mihajlović - Ogledi: 449 | |
 |
Državljanski forumi: Priložnosti in izzivi življenja na dvojezičnem območju |
| (10:00) Znanje dveh jezikov ima svoje prednosti, vendar so pripadniki dvojezičnega območja postavljeni tudi pred mnoge izzive. Od položaja pripadnikov italijanske manjšine v slovenskih obalnih občinah, do splošnejše debate o poročanju medijev glede manjšinjskih tem, pa do novih manjšin, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti. O vsem tem so spregovorili evropski poslanec Zoran Thaler, nekdanji evropski poslanec Aurelio Juri in predsednik izvršilnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. | |
| Datum: 26 Oktober 2010 - Dodal: Iva Grobin - Ogledi: 412 | |
 |
Andreja Blatnik: Ustvarjalna vzgoja v družini |
| (25:00) Vse od nastanka človeške družine pa do danes vzporedno obstajata dva modela vzgoje: avtoritarni sistem vzgoje in ustvarjalna vzgoja. Avtoritarni sistem obstaja kot pravilo in je sorazmerno enostaven za uporabo, kajti v človeka je vgrajen že v njegovem najzgodnejšem otroštvu in ga je možno brez posebnega napora prenašati iz generacije na generacijo. Njegova zgradba temelji na prisili, na pozitivnem pogojevanju, na pretiranem zaščitništvu, na zlorabi učenja s posnemanjem ter na verbalizmu. Avtoritarni sistem vzgoje je dolga stoletja vztrajal pri grobi prisili in pri verbalizmu ter je samo v redkih primerih poleg tega uporabljal tudi pozitivno pogojevanje. Današnja sodobna pedagogika zahteva množično uporabo pozitivnega pogojevanja in blage prisile. Ustvarjalna vzgoja si prizadeva za popolno ukinitev prisile in pogojevanja, kar bi pomenilo tudi spontano ukinjanje verbalizma, kajti življenjski pogoji bi postali visoko moralni in človečni v takšnih okoliščinah pa bi tudi otroci postali moralni, dobri in pošteni. | |
| Datum: 26 Oktober 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 568 | |
 |
Slovenija znižuje CO2 – 5. podnebni posvet |
| Vabljeni na 5. posvet: Zelena javnofinančna reforma Termin in lokacija: 5. novembra 2010 med 9. in 12.30 uro v Ljubljani. Tema: Zelena javnofinančna reforma. V okviru te teme je potrebno nasloviti naslednje ključne izzive, o katerih bodo razpravljali visoki predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov, znanstvene sfere ter nevladnih organizacij: - Kako koncept zelene javnofinančne reforme vključiti v razprave o spremembah razvojnega modela Slovenije? - Kateri ukrepi zelene javnofinančne reforme so bili v Sloveniji že izvedeni in kakšni so njihovi učinki? - Katere so ključne ovire za uvajanje zelene javnofinančne reforme? - Kateri so ključni koraki za učinkovito izvajanje zelene javnofinančne reforme? Vse informacije o projektu, načrtovanih dogodkih ter odprtih razpravah najdete na spletni strani www.slovenija-co2.si. Vabljeni k aktivnemu sodelovanju in sooblikovanju politik in ukrepov, ki bodo oblikovali odgovore Slovenije na gospodarske, podnebne in razvojne izzive. ------------------------------------ Podnebne spremembe so realnost in predstavljajo eno največjih okoljskih, družbenih in gospodarskih groženj, s katero se sooča človeštvo. Za učinkovito naslavljanje problema je potrebno bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, kar pa ne bo možno brez gospodarskih in družbenih sprememb. Projekt Slovenija znižuje CO2: Podnebni posveti, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju vsebin EU, vzpostavlja prostor za razpravo in oblikovanje odgovorov na dolgoročne gospodarske, podnebne in razvojne izzive. | |
| Datum: 25 Oktober 2010 - Dodal: - Ogledi: 443 | |
 |
Utrinki: Škorpijonove drobtinice ... |
| Datum: 25 Oktober 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 363 | |
 |
Utrinki: Škorpijonove drobtinice ... |
| Datum: 25 Oktober 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 379 | |
 |
V znamenju Škorpijona |
| (35:00) Škorpijon je znamenje ogromne notranje moči, usmerjeno v cilj, ki ga lahko dosegajo ne glede na žrtve. Znamenje Škorpijona lahko povezujemo z aspirantom, ki stopi na pot samorealizacije in uresničitve namena bivanja. | |
| Datum: 25 Oktober 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 445 | |
 |
Varovanje človekovih pravic v Evropski uniji |
| (20:00) Evropska unija si prizadeva zaščititi človekove pravice preko varuhov človekovih pravic znotraj držav članic kakor tudi z ustanavljanjem institucij, ki bi jim to vlogo pomagale opravljati. Varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek – Travnik v prispevku razkriva kako je njihovo delo integrirano v sistem varovanja človekovih pravic, ki ga določa Evropska unija. | |
| Datum: 24 Oktober 2010 - Dodal: Manca Macuh - Ogledi: 438 | |
 |
LesOzaveščeni |
| (18:00) Slovenija je z gozdom bogata dežela in les je dar narave, ki ga je možno uporabiti na neštete načine. Med drugim iz ozračja veže ogljikov dioksid in s tem pomaga pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Pametna uporaba lesa je eden od korakov na poti v nizkoogljično družbo. V Evropski hiši so na to temo pripravili ozaveščevalno razstavo LesOzaveščeni, ki jo je spremljala serija predavanj, namenjena informiranju in povezovanju. Mnenje o lesu, njegovih uporabah in vlogi pri zmanjševanju podnebnih sprememb, so podali Nataša Goršek Mencin, vodja pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo, arhitekt Gašper Demšar, prof. dr. Franc Pohleven iz Biotehniške fakultete in Alojz Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu. Vabljeni k ogledu oddaje! | |
| Datum: 22 Oktober 2010 - Dodal: Iva Grobin - Ogledi: 475 | |
 |
Utrinki: Škorpijonove drobtinice ... |
| Datum: 22 Oktober 2010 - Dodal: Taja Cejan - Ogledi: 358 | |
[ 1 ] - [ 2 ] - [ 3 ] - [ 4 ] - [ 5 ] - [ 6 ] - [ 7 ] - [ 8 ] - [ 9 ] - [ 10 ] - [ 11 ] - [ 12 ] - [ 13 ] - [ 14 ] - [ 15 ] - [ 16 ] - [ 17 ] - [ 18 ] - [ 19 ] - [ 20 ] - [ 21 ] - [ 22 ] - [ 23 ] - [ 24 ] - [ 25 ] - [ 26 ] - [ 27 ] - [ 28 ] - [ 29 ] - [ 30 ] - [ 31 ] - [ 32 ] - [ 33 ] - [ 34 ] - [ 35 ] - [ 36 ] - [ 37 ] - [ 38 ] - [ 39 ] - [ 40 ] - [ 41 ] - [ 42 ] - [ 43 ] - [ 44 ] - [ 45 ] - [ 46 ] - [ 47 ] - [ 48 ] - [ 49 ] - [ 50 ] - [ 51 ] - [ 52 ] - [ 53 ] - [ 54 ] - [ 55 ] - [ 56 ] - [ 57 ] - [ 58 ] - [ 59 ] - [ 60 ] - [ 61 ] - [ 62 ] - [ 63 ] - [ 64 ] - [ 65 ] - [ 66 ] - [ 67 ] - [ 68 ] - [ 69 ] - [ 70 ] - [ 71 ] - [ 72 ] - [ 73 ] - [ 74 ] - [ 75 ] - [ 76 ] - [ 77 ] - [ 78 ] - [ 79 ] - [ 80 ] - [ 81 ] - [ 82 ] - [ 83 ] - [ 84 ] - [ 85 ] - [ 86 ] - [ 87 ] - [ 88 ] - [ 89 ] - [ 90 ] - [ 91 ] - [ 92 ] - [ 93 ] - [ 94 ] - [ 95 ] - [ 96 ] - [ 97 ] - [ 98 ] - [ 99 ] - [ 100 ] - [ 101 ] - [ 102 ] - [ 103 ] - [ 104 ] - [ 105 ] - [ 106 ] - [ 107 ] - [ 108 ] - [ 109 ] - [ 110 ] - [ 111 ] - [ 112 ] - [ 113 ] - [ 114 ] - [ 115 ] - [ 116 ] - [ 117 ] - [ 118 ] - [ 119 ] - [ 120 ] - [ 121 ] - [ 122 ] - [ 123 ] - [ 124 ] - [ 125 ] - [ 126 ] - [ 127 ] - [ 128 ] - [ 129 ] - [ 130 ] - [ 131 ] - [ 132 ] - [ 133 ] - [ 134 ] - [ 135 ] - [ 136 ] - [ 137 ] - [ 138 ] - [ 139 ] - [ 140 ] - [ 141 ] - [ 142 ] - [ 143 ] - [ 144 ]
Podpora projektu
V središču
