Studio 12 - Čas za drugo perspektivo

(10:00) Dokumentarni film spregovori o grafitih, ki govorijo o rasizmu v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani. Na poetičen način skuša odkriti razloge za takšne zapise na zidovih.

(5:00) V Krškem se je odvila živahna debata o energetiki, o tem ali naj se vlaga v nadgradnjo jedrske energije, ali naj se razvijajo alternativni viri, o tem, kdo vse naj soodloča o vprašanjih energetike in kakšne so zaveze ter cilji na nivoju Evropske unije. Svoje mnenje so predstavili: evropska poslanka dr. Romana Jordan (ELS/SDS), izr. prof. dr. Jurij Avsec iz Fakultete za energetiko, Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, mag. Miran Stanko, župan občine Krško, Dejan Savić, zastopnik za podnebno in energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji, obiskovalci regionalne debate in prebivalci Krškega.

(35:35) Uran je prvi od t.i. transsaturnovskih

planetov, ki so ga odkrili med francosko in

ameriško revolucijo leta 1781. Imenujemo ga

revolucionarni ali tudi generacijski planet. v

astrologiji nakazuje individualist, genialnost,

neizprosnost, hladnost, nesintementalnost.

Doživljamo ga kot impulz - elektro šok in

takšen se pojavlja tudi v astroloških hišah,

pravi Bern Jurečič. Uran se v enem astrološkem

znamenju zadržije 7 let, tako, da je vpliv

Urana v znamenjih bolj generacijski, pravi

Mihaela Malečkar Kogovšek.

(44:21) Kakšno je trenutno stanje znanosti? Na kakšnem znanju izgrajujemo boljši jutri? Človeka še vedno dojemamo predvsem kot fizično telo, pozabljamo pa na njegove globlje razsežnosti in sposobnost samozavedanja. Glavni razvojni potenciali pa so vendarle povezani prav s temi vidiki naše narave. Poleg tega smo človeka čisto izzvzeli in njegovega naravnega okolja in pozabili na izkušnje mnogih civilizacij pred nami, kjer je bila povezava z drugimi bitji narave neprimerno večja in bolj usklajena. Pred vami je drugi del pogovora o izzivih družbe, kot tudi človeka znotraj nje s publicistom in predavateljem Zoranom Železnikarjem.

(10:40) Težko je seči onkraj lastnega načina razmišljanja, še posebej, če se ne zavedamo zmotnega prepričanja, da je tak način razmišljanja edini pravi, edini možen,''naraven''. Tako se tudi spremembe na področju dojemanja razvoja, besedišča, ki ga ob tem uporabljamo, meril, na katerih slonijo naše predstave o razvoju, dogajajo počasi. Pomembno pa je govoriti, razmišljati, debatirati o tem. Svoja mnenja so soočali tudi strokovnjaki na strokovnem posvetu o razvojnem diskurzu. Prisluhnite in preverite, koliko lahko sami sežete onkraj meja svojih prepričanj.